Od 16. novembra 2023 velja v Sloveniji spremenjen Zakon o delovnih razmerjih — novela ZDR-1D. Zakon uvaja tri povsem nove kategorije pravic: pravico do odklopa, oskrbovalski dopust in posebno varstvo žrtev nasilja v družini. Poleg tega prinaša spremembe glede dela na domu, odpovedi pogodbe o zaposlitvi in zahtev delavcev po boljših pogojih. Spremembe se nanašajo na vse delavce v Republiki Sloveniji, ne glede na to, ali delajo v pisarni, od doma ali v hibridnem načinu. Preverite, katere pravice imate vi — in kaj grozi delodajalcem, ki jih kršijo.
ZDR-1D v veljavi
Oskrbovalski dopust letno
Maksimalna globa za prekršek
Rok delodajalca za odgovor
📋 Zakoni in uradni viri
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) s spremembo ZDR-1D — PISRS
- Uradni list RS, št. 78/23 — Novela ZDR-1D (besedilo spremembe)
- Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ)
- Inšpektorat RS za delo (IRSD) — prijave kršitev
Besedila zakonov so aktualna do avgusta 2026. Zakonodaja se lahko spremeni — vedno preverite veljavno besedilo na pisrs.si.
Pravica do odklopa: kaj točno pomeni?
Pravica do odklopa (right to disconnect) je ena najpomembnejših novosti, ki jih je prinesla novela ZDR-1D. V bistvu pomeni: ko ste izven delovnega časa, ste res izven delovnega časa. Delodajalec mora zagotoviti, da delavci v čas počitka, letnega dopusta in izven dogovorjenega delovnega časa niso zavezani odgovarjati na klice, sporočila ali elektronsko pošto, ki so vezani na delo.
Novela dopolnjuje 68. člen ZDR-1 in v zvezi z delom na domu (vključno z delom na daljavo) eksplicitno določa, da mora delodajalec zagotavljati odmore in počitke tudi za delavce, ki delajo od doma. To je kritično: pred novelo je bila práksа večine delodajalcev takšna, da so od delavcev, ki delajo na daljavo, pričakovali stalno dosegljivost — zjutraj, zvečer, med vikendom. Zakon to zdaj prepoveduje.
Pravica do odklopa ni absolutna. Zakon ne prepoveduje kontaktiranja delavca v nujnih primerih — toda »nujni primer« mora biti resnično nujen, ne zgolj neudoben za delodajalca. Meja med dopustnim in nedopustnim se bo oblikovala skozi sodno prakso in odločitve Inšpektorata RS za delo (IRSD). Trenutno je ključno, da obstaja pisna ureditev — v pogodbi o zaposlitvi, pravilniku ali internem aktu — ki določa, kdaj in pod kakšnimi pogoji je izjemno kontaktiranje dopustno.
Slovenija je med prvimi državami EU, ki je pravico do odklopa uzakonila v delovnem pravu — ne zgolj kot priporočilo ali smernico. Francija je uvedla podobno ureditev že leta 2017, a le za podjetja z več kot 50 zaposlenimi. Slovenska ureditev velja za vse delodajalce, ne glede na velikost.
Kaj je delodajalcu prepovedano?
Delodajalec po noveli ZDR-1D ne sme:
- od delavca zahtevati, da v času počitka, med vikendom ali med letnim dopustom odgovarja na elektronsko pošto, sporočila ali klice, ki se nanašajo na delo;
- delavca sankcionirati (znižati plačo, izreči opomin ali odpovedati pogodbo) zgolj zato, ker ta v času počitka ni bil dosegljiv;
- organizirati dela na domu brez predhodne pisne pogodbe ali aneksa k pogodbi o zaposlitvi in brez prijave Inšpektoratu RS za delo;
- neodzivanje delavca v času počitka šteti za kršitev delovne obveznosti.
Kršitve navedenih prepovedi se obravnavajo kot prekršek. Inšpektorat RS za delo je pristojen za nadzor in izrekanje glob.
Mnogi delodajalci so po noveli v pogodbe o zaposlitvi zgolj dodali stavek »delavec ima pravico do odklopa«, ne da bi uredili, kaj to konkretno pomeni v njihovem podjetju. Takšna formulacija je nezadostna. Inšpektorat pričakuje, da ima delodajalec interni akt ali pravilnik, ki natančno določa postopek odklopa, izjeme in zaščito delavca.
Oskrbovalski dopust: kdo ga dobi in kdaj?
Novela ZDR-1D je v slovensko delovno pravo vpeljala nov institut — oskrbovalski dopust. Gre za do 5 dni plačanega dopusta letno, ki ga ima delavec pravico izrabiti, ko mora osebno skrbeti za hudo bolnega ali ranljivega družinskega člana oziroma osebo, ki živi v istem gospodinjstvu.
Kdo se šteje za »družinskega člana ali osebo v skupnem gospodinjstvu« za namene tega dopusta? Zakon navaja:
- zakonec ali zunajzakonski partner;
- starši delavca;
- otroci delavca;
- druge osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu z delavcem.
Ključna pogoja za koriščenje oskrbovalskega dopusta sta:
- Resno zdravstveno stanje ali starost — oskrbovana oseba mora imeti resno zdravstveno potrebo po pomoči (npr. okrevanje po operaciji, kronična bolezen, starost).
- Obvestilo delodajalca — delavec mora delodajalca obvestiti v razumnem roku pred koriščenjem, razen v nujnih primerih.
Bolniški dopust (bolniška odsotnost) se koristi, ko je bolan sam delavec. Oskrbovalski dopust se koristi, ko delavec ni bolan, ampak skrbi za nekoga drugega. Oba sta plačana — pri oskrbovalskem je plačilo zagotovljeno s strani delodajalca za prvih 5 dni, podobno kot pri bolniškem dopustu.
Varstvo žrtev nasilja v družini
Eden bolj socialno občutljivih ukrepov novele je varstvo delavcev, ki so žrtve nasilja v družini. ZDR-1D določa, da ima delavec — žrtev nasilja v družini — ob prijavi na policijo in ob predložitvi ocene tveganja centra za socialno delo pravico do:
- 5 dni plačanega dopusta za reševanje neposrednih posledic nasilja (iskanje zatočišča, urejanje varnega bivanja, varstvo otrok);
- zaposlitve za krajši delovni čas za določen čas, kadar delavec potrebuje fleksibilnost za izvedbo zaščitnih ukrepov;
- začasne premestitve na drugo delovno mesto ali lokacijo, kadar je to potrebno za varnost.
Delodajalec teh pravic ne sme odkloniti ob predložitvi ustrezne dokumentacije (prijava na policijo + ocena tveganja CSD). Zavrnitev se šteje za kršitev zakona in je predmet inšpekcijskega nadzora.
Ta ureditev je bila pred novelo popolnoma odsotna iz ZDR-1. Žrtve nasilja v družini so bile prepuščene lastni iznajdljivosti in pogajanjem z delodajalcem — brez zakonske podlage. Zdaj je pravica uzakonjena.
Delo na domu po noveli: obveznosti in postopki
Novela ZDR-1D je poglobila ureditev dela na domu in dela na daljavo (ki se po 68. členu ZDR-1 šteje za enako). Ključne spremembe so:
| Obveznost | Ureditev po noveli ZDR-1D |
|---|---|
| Pisna pogodba ali aneks | Obvezna za vsako delo na domu — ne le za stalno, ampak tudi za začasno organizirano delo od doma (npr. aneks za 1 leto) |
| Prijava IRSD | Delodajalec mora Inšpektoratu RS za delo prijaviti organizacijo dela na domu pred začetkom dela — prek portala SPOT |
| Varnost in zdravje pri delu | Delodajalec mora oceniti tveganja in sprejeti Izjavo o varnosti z oceno tveganja za domačo delovno okolje |
| Stroški dela na domu | Delodajalec je dolžan delavcu povrniti stroške (elektrika, internet, oprema) v skladu s pogodbo — natančen znesek določita s pogodbo |
| Pravica do enake obravnave | Delavec na domu ima enake pravice kot delavec v pisarni: dopust, regres, bolniški, izobraževanje, napredovanje |
Pred novelo je bila praksa prijaviti delo na domu IRSD na papirju in le v nekaterih primerih. Zdaj je obvezna elektronska prijava prek portala SPOT pred začetkom organiziranja dela od doma. Neodjavljeno delo na domu je prekršek delodajalca, ki ga IRSD obravnava z globo.
Delodajalec krši vaše pravice iz ZDR-1D?
Izkušen odvetnik za delovno pravo vam pomaga oceniti situacijo, sestaviti prijavo na IRSD ali pripraviti zahtevo za sodno varstvo — hitro in brez obotavljanja.
Zahteva za boljše pogoje po šestih mesecih
Ena manj znanih, a praktično pomembnih novosti ZDR-1D: delavec ima po šestih mesecih od sklenitve pogodbe o zaposlitvi (oziroma po izteku daljšega poskusnega dela) pravico, da delodajalcu pisno predlaga spremembo ali sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi z namenom izboljšanja pogojev dela. To vključuje na primer:
- prehod iz pogodbe za določen na nedoločen čas;
- prehod iz s krajšega na polni delovni čas;
- pridobitev pravice do rednega usposabljanja;
- prilagoditev delovnega mesta.
Delodajalec mora na predlog delavca pisno odgovoriti v 30 dneh. Zakon ne zahteva, da delodajalec predlogu ugodi — zahteva le, da pisno utemelji svojo odločitev. Neodzivanje delodajalca na predlog delavca je prekršek, ki se kaznuje z globo od 1.500 do 4.000 EUR.
Enak predlog delavec ne more podati prej kot eno leto po prejšnjem enakem predlogu — torej ne vsakih šest mesecev znova. Pravica je letna, ne polletna.
Kazni za kršitve ZDR-1D
ZDR-1 je po noveli ZDR-1D razširil seznam prekrškov in predvidel naslednje globe:
| Kršitev | Globa za pravno osebo | Globa za odg. osebo |
|---|---|---|
| Kršitev pravice do odklopa | 1.500 – 20.000 € | 150 – 4.000 € |
| Neprijava dela na domu IRSD | 1.500 – 20.000 € | 150 – 4.000 € |
| Neodgovornost na predlog delavca (30-dnevni rok) | 1.500 – 4.000 € | 150 – 1.500 € |
| Zavrnitev oskrbovalskega dopusta brez podlage | 1.500 – 20.000 € | 150 – 4.000 € |
| Odpoved delavcu—žrtvi nasilja v zaščitenem obdobju | 3.000 – 20.000 € | 500 – 4.000 € |
Inšpektorat RS za delo je pristojen za nadzor in izrekanje glob. Delavec prijavo vloži elektronsko prek portala e-IRSd ali pisno na katerem koli območnem uradu inšpektorata. Inšpektor ima pravico do vpogleda v delovne pogodbe, interne akte, komunikacijo med delavcem in delodajalcem ter kadrovske evidence.
Kako ukrepate, če delodajalec krši zakon?
Pogosta vprašanja
Kdaj je stopila v veljavo novela ZDR-1D?
Novela ZDR-1D (Zakon o spremembah in dopolnitvah ZDR-1) je bila sprejeta na izredni seji Državnega zbora RS dne 7. 11. 2023, objavljena v Uradnem listu RS, št. 78/23, dne 15. 11. 2023, in je stopila v veljavo naslednji dan — 16. novembra 2023. Nekatere določbe (npr. glede dela na domu in prijave IRSD prek portala SPOT) so imele krajše prehodno obdobje za uveljavitev.
Ali moram odgovarjati na elektronsko pošto delodajalca zvečer?
Ne — razen v primerih, ki so v pogodbi o zaposlitvi ali internem pravilniku izrecno opredeljeni kot nujni. Pravica do odklopa pomeni, da v času počitka in letnega dopusta niste dolžni brati, nadzirati ali odgovarjati na poslovna sporočila. Kljub temu zakon ne prepoveduje, da to storijo prostovoljno — samo delodajalec tega ne sme zahtevati niti vas sankcionirati, če tega ne storite.
Kdo je upravičen do oskrbovalskega dopusta?
Vsi delavci, ki imajo v delovnem razmerju z delodajalcem, ki ima sedež v Republiki Sloveniji. Pravica nastopi, kadar delavec osebno skrbi za hudo bolnega ali starega družinskega člana (zakonec, starš, otrok) ali osebo iz skupnega gospodinjstva. Delavec mora delodajalcu predložiti dokazilo (npr. zdravniško potrdilo) in ga pravočasno obvestiti o koriščenju dopusta.
Ali ima delavec pravico do povračila stroškov pri delu na domu?
Da. ZDR-1 (68. člen) zavezuje delodajalca, da delavcu pri delu na domu povrne stroške, ki nastanejo v zvezi z delom — zlasti stroške električne energije, interneta in amortizacije opreme. Natančen znesek ali način povračila se določi v pogodbi o zaposlitvi ali posebnem aneksu. Delodajalec, ki teh stroškov ne povrne, krši zakon.
Kaj storim, če delodajalec ne odgovori na moj predlog za boljše pogoje?
Neodzivanje delodajalca na pisni predlog delavca za spremembo pogodbe o zaposlitvi v roku 30 dni je prekršek, ki se kaznuje z globo od 1.500 do 4.000 EUR. Vložite prijavo na Inšpektorat RS za delo (IRSD). Priložite kopijo svojega predloga in dokazilo o vročitvi (priporočena pošta ali potrdilo o prejetem e-mailu).
Kako žrtev nasilja v družini uveljavi pravico do plačanega dopusta?
Delavec, ki je žrtev nasilja v družini, mora delodajalcu predložiti: (1) potrdilo o prijavi na policijo in (2) oceno tveganja, ki jo izda center za socialno delo. Na podlagi teh dokumentov ima pravico do 5 dni plačanega posebnega dopusta. Delodajalec zahteve ne sme zavrniti niti pogojiti s predložitvijo dodatnih dokazil.
Ali se pravica do odklopa nanaša na vikende in praznike?
Da, v celoti. Pravica do odklopa se nanaša na ves čas zunaj dogovorjenega delovnega časa — to vključuje večere, vikende, državne praznike in letni dopust. Edina izjema so primeri, ki so v pisni pogodbi ali pravilniku vnaprej opredeljeni kot nujni — pri čemer mora biti »nujnost« resnična in objektivno utemeljena, ne zgolj priročna za delodajalca.
Ali lahko delodajalec delavca odpusti, ker koristi oskrbovalski dopust?
Ne. Koriščenje oskrbovalskega dopusta je zakonska pravica — odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu, ki ta dopust koristi ali zahteva, je nedopustna in se šteje za nezakonito odpoved. Delavec ima v takem primeru pravico, da pred delovnim sodiščem zahteva razveljavitev odpovedi in vrnitev na delo. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odpovedi.
Kar zakon uzakoni, bo šele praksa oblikovala
Novela ZDR-1D je postavila jasne smernice — toda vsak zakon dobi svojo pravo vsebino šele skozi sodno prakso in nadzor inšpektorata. Delodajalci, ki resnično spoštujejo pravico do odklopa, nimajo razloga za skrb. Tisti, ki jo doslej obravnavajo kot birokratsko oviro, se bodo sčasoma srečali z globami ali sodnimi postopki. Za delavce to pomeni: vaša pravica ni zgolj zapisana — je uveljavljiva. Toda da jo uveljavite, potrebujete dokumentacijo in — kadar gre za hujšo kršitev — izkušenega odvetnika za delovno pravo.
Poiščite odvetnika za delovno pravo
Odvetnik vam pomaga uveljavljati pravice iz ZDR-1D — od prijave kršitve do zastopanja pred delovnim sodiščem. Brezplačno poiščite strokovnjaka za vaš primer.
Viri
Članek je informativne narave in ne predstavlja pravnega svetovanja. Vsak primer je drugačen — za konkretno pravno pomoč se posvetujte z odvetnikom. Besedilo je aktualno do avgusta 2026; zakonodaja se lahko spremeni. Vedno preverite veljavno besedilo predpisa na pisrs.si.
Kako prilagoditi delovno okolje noveli ZDR-1D: Praktični vodnik za delodajalce
Novela ni zgolj seznam prepovedi — je spodbuda k premisleku o tem, kako so v vašem podjetju organizirani komunikacija, delovni čas in pričakovanja. Delodajalci, ki so proaktivno pristopili k urejanju teh vprašanj, poročajo o večji zadovoljnosti zaposlenih in manjšem številu sporov. Tukaj je, kaj konkretno storiti.
Korak 1: Revizija obstoječe prakse
Preden spremenite karkoli, dokumentirajte obstoječe stanje. Ali vaši zaposleni redno prejemajo klice in sporočila zunaj delovnega časa? Kolikokrat na teden? V katerih urah? Ali na ta sporočila odgovarjajo — in ker se bojijo posledic ali ker je to del njihove vloge? Ta vprašanja si zastavi vsak resni delodajalec pred prilagoditvijo internih aktov.
Revizijo opravite anonimno — s kratko anketo med zaposlenimi. Rezultati vas bodo morda presenetili. Podjetja, ki so to storila, so pogosto ugotovila, da je kultura »vedno dosegljiv« izhajala iz navade in ne iz dejanskih poslovnih potreb.
Korak 2: Priprava internega akta o pravici do odklopa
Interni akt mora vsebovati:
- Definicijo delovnega časa za vsako vrsto delovnega mesta — zlasti pri fleksibilnih in hibridnih modelih;
- Postopek za izjemne primere — kdaj in kdo sme kontaktirati zaposlenega zunaj delovnega časa, prek katere poti in zakaj;
- Postopek obravnave kršitev — kam zaposleni sporoči kršitev in v katerem roku se jo obravnava;
- Zaščito pred povračilnimi ukrepi — izrecna izjava, da koriščenje pravice do odklopa ni razlog za kakršnokoli negativno posledico.
Interni akt ne sme biti zgolj formalnost. Zaposleni morajo biti z njim seznanjeni — v pisni obliki, z datumom in podpisom. Inšpektorat bo ob inšpekcijskem pregledu zahteval tako akt kot dokazilo, da so zaposleni bili z njim seznanjeni.
Korak 3: Usposabljanje vodij
Pogosta napaka je, da podjetja spremenijo akt, ne pa vedenja vodij. Srednji in višji management je tisti, ki dejansko pošilja sporočila ob 22h — ne iz zlonamere, ampak ker je to za njih postalo navada. Usposabljanje mora pokrivati: zakaj je pravica do odklopa pravno zavezujoča, kakšne so posledice kršitve za podjetje in za vodjo osebno, ter katere alternativne prakse olajšajo asinhrono komunikacijo brez dosegljivosti v živo.
Korak 4: Prilagoditev tehnologije
Mnogi komunikacijski sistemi (Slack, Microsoft Teams, e-pošta) omogočajo funkcionalnost »ne moti« in zakasnjenega pošiljanja sporočil. Kadar vodja napiše sporočilo ob 22h in ga nastavi na dostavo ob 8h naslednji dan, dejansko spoštuje pravico do odklopa. Kadar sistem delavca obvesti ob 22h, pa tudi če sporočilo ni nujno — je to kršitev pravice do odklopa v duhu, čeprav ne nujno v črki zakona.
Priporočamo, da podjetja vpeljejo politiko zakasnjenega pošiljanja sporočil za vsa sporočila, ki niso nujno-nujna, in to vgradijo v privzete nastavitve komunikacijskih orodij.
Korak 5: Redna revizija
Pravni in delovni kontekst se spreminja. Enkratna prilagoditev ni dovolj — vsako leto preverite, ali interni akt odraža aktualne zahteve zakonodaje, ali zaposleni koriščenje pravice do odklopa doživljajo kot realno ali le papirno, ter ali so bili v zadnjem letu kakšni inšpekcijski pregledi v panogi, ki so razjasnili razlago zakona.
Eno večjih slovenskim podjetij je uvedlo pravilo, ki zaposlenim pove: kadar prejmete delovno sporočilo zunaj delovnega časa, odgovora ne pričakujemo do naslednjega delovnega jutra — razen kadar je sporočilo označeno z oznako NUJNO. Oznako NUJNO smejo uporabljati le vodje in le v resničnih nujnih primerih. Po prvem mesecu se je število sporočil z oznako NUJNO zmanjšalo za 90 % — kar kaže, da je bila večina »nujnega« le navada, ne nujnost.
Kako prilagoditi delovno okolje noveli ZDR-1D: Vodnik za delodajalce
Novela ni zgolj seznam prepovedi — je spodbuda k premisleku, kako so v vašem podjetju organizirani komunikacija, delovni čas in pričakovanja. Delodajalci, ki so proaktivno pristopili k urejanju teh vprašanj, poročajo o večji zadovoljnosti zaposlenih in manjšem številu sporov. Tukaj je, kaj storiti v praksi.
Korak 1: Revizija obstoječe prakse
Preden spremenite karkoli, dokumentirajte obstoječe stanje. Ali vaši zaposleni redno prejemajo klice in sporočila zunaj delovnega časa? Kolikokrat na teden? V katerih urah? Ali na ta sporočila odgovarjajo — in ker se bojijo posledic ali ker je to del njihove vloge? Ta vprašanja si zastavi vsak resni delodajalec pred prilagoditvijo internih aktov. Revizijo opravite anonimno — s kratko anketo med zaposlenimi. Rezultati vas bodo morda presenetili. Podjetja, ki so to storila, so pogosto ugotovila, da kultura »vedno dosegljiv« izhaja iz navade in ne iz dejanskih poslovnih potreb.
Korak 2: Priprava internega akta o pravici do odklopa
Interni akt mora vsebovati: definicijo delovnega časa za vsako vrsto delovnega mesta, postopek za izjemne primere (kdaj in kdo sme kontaktirati zaposlenega zunaj delovnega časa, prek katere poti in zakaj), postopek obravnave kršitev ter zaščito pred povračilnimi ukrepi. Interni akt ne sme biti zgolj formalnost. Zaposleni morajo biti z njim seznanjeni pisno, z datumom in podpisom. Inšpektorat bo ob pregledu zahteval tako akt kot dokazilo, da so bili zaposleni z njim seznanjeni.
Korak 3: Usposabljanje vodij
Pogosta napaka je, da podjetja spremenijo akt, ne pa vedenja vodij. Srednji in višji management je tisti, ki dejansko pošilja sporočila ob 22h — ne iz zlonamere, ampak ker je to za njih postalo navada. Usposabljanje mora pokrivati: zakaj je pravica do odklopa pravno zavezujoča, kakšne so posledice kršitve za podjetje in za vodjo osebno, ter katere alternativne prakse olajšajo asinhrono komunikacijo brez dosegljivosti v živo.
Korak 4: Prilagoditev tehnologije in kulture
Mnogi komunikacijski sistemi (Slack, Microsoft Teams, e-pošta) omogočajo funkcionalnost »ne moti« in zakasnjenega pošiljanja sporočil. Kadar vodja napiše sporočilo ob 22h in ga nastavi na dostavo ob 8h naslednji dan, dejansko spoštuje pravico do odklopa. Priporočamo, da podjetja vpeljejo politiko zakasnjenega pošiljanja sporočil za vsa sporočila, ki niso nujno-nujna, in to vgradijo v privzete nastavitve komunikacijskih orodij. Kultura se ne spremeni z aktom — spremeni se z vzorčnim vedenjem vodij, ki sami ne pošiljajo sporočil ob neprimernih urah in javno spoštujejo pravico do odklopa v svojih ekipah.
Korak 5: Redno preverjanje in revizija
Enkratna prilagoditev ni dovolj — vsako leto preverite, ali interni akt odraža aktualne zahteve zakonodaje, ali zaposleni koriščenje pravice doživljajo kot realno ali le papirno, ter ali so bili v zadnjem letu kakšni inšpekcijski pregledi v panogi, ki so razjasnili razlago zakona. IRSD objavlja smernice in tipične ugotovitve inšpekcij — sledite jim.
Eno večjih slovenskih podjetij je uvedlo pravilo: kadar prejmete delovno sporočilo zunaj delovnega časa, odgovora ne pričakujemo do naslednjega delovnega jutra — razen kadar je sporočilo označeno z oznako NUJNO. Oznako NUJNO smejo uporabljati le vodje in le v resničnih nujnih primerih. Po prvem mesecu se je število sporočil z oznako NUJNO zmanjšalo za 90 % — kar kaže, da je bila večina »nujnega« le navada, ne nujnost.
Kako delavec uveljavlja pravico do odklopa v praksi
Mnogi delavci pravice do odklopa ne uveljavljajo — ker se bojijo posledic, ker ne vedo, kako, ali ker menijo, da bo odvetniški postopek predrag in dolgotrajen. Realnost je drugačna. Inšpektorat RS za delo (IRSD) je brezplačen organ za prijave kršitev, ki deluje hitro in učinkovito. Anonimna prijava je možna. Inšpektor pri delodajalcu opravi pregled in mu izreče ukrep — brez vaše neposredne izpostavljenosti. Prijava je smiselna zlasti pri sistemskih kršitvah (delodajalec zahteva dosegljivost od vseh zaposlenih), ne le pri enkratnih incidentih.
Kadar pa delodajalec reagira z odpustom ali drugimi negativnimi posledicami — tega ne smete sprejeti tiho. Rok za tožbo pred delovnim sodiščem je 30 dni od vročitve odpovedi. Ta rok je absoluten. Odvetnik za delovno pravo vam v tem času pomaga oceniti, ali je odpoved zakonita, in po potrebi vloži tožbo za razveljavitev.